Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje bo potekalo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je na božični dan pogovarjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom Jaredom Kushnerjem o možnostih približevanja miru. Pogovor je trajal približno eno uro.

Rusija je označila idejo o trilateralnem srečanju med Rusijo, ZDA in Ukrajino na ravni svetovalcev za nacionalno varnost za neresno. Predstavniki Rusije so poudarili, da se o takšnem srečanju ne razpravlja resno in da ni v fazi priprave.

Aleksander Lukašenko je Melanijo Trump označil za najmočnejše orožje Združenih držav Amerike. Predlagal je, da bi jo Washington izkoristil za reševanje ukrajinskega konflikta.

Nemški kancler je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Zelenskim v Berlinu dejal, da so ZDA, Ukrajina in Evropa dosegle pet točk soglasja glede rusko-ukrajinskega premirja, kar omogoča, da si lažje predstavljamo prekinitev ognja. ZDA so Ukrajini ponudile močno varnostno jamstvo, podobno Natovemu, in izrazile prepričanje, da bo Rusija to podprla. Prav tako naj bi bila Rusija odprta za vstop Ukrajine v Evropsko unijo. Zelenski je dejal, da so pogovori z ameriško pogajalsko skupino zahtevni, vendar konkretni in učinkoviti, ter poudaril, da bo Ukrajina odločitve o ozemeljskih vprašanjih sprejela le ob jasnih in izvršljivih varnostnih jamstvih.

Jurij Ušakov je izjavil, da Rusija še ni seznanjena s popravljeno različico ameriških predlogov za Ukrajino in da se ji morda ne bodo vse spremembe zdele sprejemljive. Poudaril je, da bo Rusija morala pregledati dokumente, ki jih ZDA usklajujejo z evropskimi državami in Ukrajino. Ušakov je tudi izrazil prepričanje, da se bodo aktivni stiki med Rusijo in ZDA prej ali slej obnovili. Poleg tega je časopis Le Monde poročal, da se ukrajinske oblasti strinjajo z idejo o vzpostavitvi demilitariziranega območja v Donbasu, vendar menijo, da je za to potreben vzajemen umik sil vzdolž trenutne frontne črte.

Po poročanju medijev naj bi ZDA povečale pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi privolil v ozemeljske in druge koncesije Rusiji v okviru mirovnih pogajanj. ZDA naj bi zahtevale, da Ukrajina prepusti Rusiji celotno ozemlje Donbasa v sklopu posodobljenega mirovnega načrta Donalda Trumpa.

Delegaciji ZDA in Ukrajine sta v Miamiju zaključili drugi dan pogajanj o mirovnem sporazumu in se dogovorili, da bodo pogovore nadaljevali tudi danes. Ameriški State Department je to sporočil v petek zvečer.

Jurij Ušakov je ocenil, da so najnovejši uspehi ruske vojske v Ukrajini pozitivno vplivali na pogovore med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in posebnim odposlancem ameriškega predsednika, Stivom Vitkofom. Ukrajina in njeni evropski zavezniki so Putina obtožili, da se pretvarja, da ga zanimajo mirovna pogajanja. Ušakov je tudi sporočil, da bo Putin 4. in 5. decembra obiskal Indijo, kjer se bo osredotočil na sporazume o trgovini in obrambi.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pohvalil prizadevanja ZDA za vzpostavitev miru v Ukrajini in izrazil prepričanje, da bodo ta prizadevanja obrodila sadove. Donald Trump pa je dejal, da bo kmalu začel napadati cilje znotraj Venezuele. Trump je tudi ocenil, da je vojna v Ukrajini "kaos" in da je rešitev težavna.

Vladimir Putin se je v Kremlju sestal s Stevom Witkoffom, pri čemer Kremelj poudarja, da je srečanje "zelo pomemben korak" k miru in visoko ceni Trumpova prizadevanja za dosego mirovnega sporazuma. Rusija je pred srečanjem trdila, da je zavzela strateško mesto Pokrovsk v regiji Donbas, medtem pa ruski komentator priznava, da Moskva pogajanja o miru le predstira.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se je ruski predsednik Vladimir Putin v torek v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steveom Vitkofom, da bi nadaljevala pogovore o ameriškem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Pred tem so ZDA in Ukrajina na Floridi izvedle štiriurne pogovore, ki so jih obe strani ocenile pozitivno.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom označil za zelo pozitivno. Po drugi strani pa je Donald Tusk srečanje Putina in Orbána ter morebitni odstop vodje kabineta ukrajinskega predsednika, Andreja Jermaka, označil za 'fatalno kombinacijo'. Madžarski minister za zunanje zadeve, Siijarto, je ocenil, da je vrh prispeval k razvoju odnosov med Rusijo in Madžarsko.

Madžarski premier Viktor Orban se je danes v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Kremlju so potrdili, da bosta voditelja razpravljala o oskrbi Madžarske z rusko nafto in plinom ter o vojni v Ukrajini.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila bojne operacije v Ukrajini, če se bo ta umaknila iz regij, za katere Rusija trdi, da so njene. Povedal je tudi, da Rusija nima agresivnih načrtov proti Evropi in da je ameriški načrt lahko osnova za prihodnje dogovore o končanju vojne. Viktor Orbán se je odpravil v Moskvo na pogovore s Putinom o dobavi energije in možnostih za mir v Ukrajini. Putin je tudi dejal, da je podpis mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno pravno nemogoč, vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

ZDA, Ukrajina in Evropa so v Ženevi razpravljale o prenovljenem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vendar pa je Rusija zavrnila evropski protipredlog, ki je kazal na možnost končanja vojne. Merz ne pričakuje preboja v Ukrajini ta teden. Analizirali so tudi ekonomsko situacijo Rusije v kontekstu vojne v Ukrajini.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskih raket za neprimerno in poudaril, da se ne bo sestal s Putinom, če ne bo pripravljen skleniti dogovora za končanje vojne v Ukrajini. Putin naj bi se medtem pojavil v bojni opravi in se hvalil z "nepremagljivo" raketo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med azijsko turnejo srečal z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo v Maleziji. Lula je dejal, da sta si izmenjala telefonske številke in da je Trumpu dejal, da lahko skupaj rešita vojno v Ukrajini. Trumpa je na Japonskem sprejel cesar Naruhito, kjer naj bi potekali pogovori o odnosih med državama, medtem pa rastejo upi glede trgovinskega sporazuma s Kitajsko.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je ostro obsodil uvedbo novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam in odpoved vrha s Putinom, rekoč, da Trump vodi ZDA v vojno proti Rusiji. Iz Kremlja je prišla informacija, da je en telefonski klic iz Kremlja spodnesel celoten ameriški načrt. Medtem v ZDA trdijo, da so sankcije namenjene pritisku na Rusijo, da konča vojno v Ukrajini.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi neuspešnih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Trump je dejal, da pogovori s Putinom o Ukrajini "ne pripeljejo nikamor" in uvedel sankcije proti največjim ruskim naftnim podjetjem, Rosneftu in Lukoilu. Trump je tudi pozval Zelenskega, da bi bil "bolj razumen".

Evropska unija je uvedla prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina, medtem ko so ZDA sankcionirale dve največji ruski naftni družbi zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije EU in ZDA kot zelo pomembne.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Donald Trump načrtuje srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Zelenski je obiskal Trumpa v Washingtonu in ga zaprosil za dodatne rakete Patriot in Tomahawk. Po srečanju Zelenskega s Trumpom naj bi Putin telefoniral Trumpu in ga posvaril pred dobavo raket Tomahawk Ukrajini.

Viktor Orban naj bi zagotovil varen vstop in izstop Putina iz Madžarske za srečanje s Trumpom v Budimpešti. Trump naj bi pred odobritvijo prodaje raket Tomahawk Ukrajini želel o tem govoriti s Putinom. Po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom je bil predlagan projekt »Putin-Trump tunela« pod Beringovo ožino.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

V ruskem obstreljevanju železniške postaje v Ukrajini je bilo ranjenih več deset civilistov.

V večjih evropskih mestih so potekali protesti podpornikov flotile Sumud proti izraelskim posredovanjem. V Nemčiji so potekali protivojni protesti proti podpori Izraelu in vojni v Ukrajini. Propalestinski protestniki so zahtevali odpoved kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo med Italijo in Izraelom.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin s svojo izjavo o poskusu obarvane revolucije v Srbiji potrdil informacije, ki so že bile znane. Vučić se je Putinu zahvalil za oceno in napovedal, da bodo rešili težave z gorivom.

Skoraj vsak peti upokojenec v Nemčiji se mora preživljati z največ 1.400 evri neto mesečnega dohodka. Po podatkih Statističnega urada ima nadaljnjih 20 odstotkov le nekoliko več. Nasprotno pa ima 20 odstotkov najbogatejših upokojencev bistveno višje dohodke, povprečni dohodek upokojencev pa je v letu 2024 znašal 1.990 evrov.

Rusija je z raketami "iskander" napadla ukrajinske vojake. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval Združene narode, naj zaustavijo Rusijo, saj bo sicer nekdo kmalu izdelal dron z jedrsko bojno glavo.

Volodimir Zelenski je pred Združenimi narodi opozoril, da si Evropa ne more privoščiti izgube Moldavije, saj naj bi Rusija poskušala z njo storiti to, kar je Iran storil z Libanonom. Kremelj je zavrnil primerjavo Donalda Trumpa, ki je Rusijo označil za 'papirnatega tigra', in poudaril, da Rusija nima druge izbire, kot nadaljevati vojno v Ukrajini. Ruske rakete so zadele ukrajinsko vojaško vadbišče, pri čemer so po navedbah Kijeva nastale žrtve. Trumpove izjave o Ukrajini in Rusiji so spodbudile nov zagon evropskih delnic obrambnih podjetij.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih objavah na družbenih omrežjih zahteval, da ga zaveznice ZDA poslušajo pri reševanju rusko-ukrajinske vojne, ki je po njegovem mnenju ne bi bilo, če bi bil on predsednik. Hkrati je Trump zanikal trditve o uspešnosti gospodarstva pod vodstvom predsednika Bidna, kljub temu, da so ZDA v tem obdobju beležile rekordno nizko brezposelnost. Volivci so izrazili frustracije nad Trumpovimi izjavami o gospodarskem stanju.

Po tem, ko je Poljska obtožila Rusijo, da je izvedla napad z droni na njeno ozemlje, je Francija napovedala napotitev treh bojnih letal, da bi "pomagala zaščititi poljski zračni prostor". Poljska trdi, da so ruski droni kršili njen zračni prostor med napadom na Ukrajino. Več držav je napovedalo ukrepe za okrepitev obrambe zračnega prostora Poljske, medtem ko je Donald Trump izjavil, da je do vdora ruskih dronov na Poljsko morda prišlo po "pomoti".

Poljska agencija za navigacijske službe je na zahtevo operativnega poveljstva oboroženih sil od 10. septembra do 9. decembra 2025 omejila zračni promet vzdolž meje z Ukrajino in Belorusijo. Rusija je zavrnila izjave Poljske in drugih evropskih držav o sestrelitvi ruskih dronov nad Poljsko kot "nič novega". Vladimir Putin je opozoril zahodne zaveznike Ukrajine pred pošiljanjem tujih vojakov v Ukrajino, rekoč, da bi to imelo hude posledice.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Vladimir Putin je ponovil, da se je o končanju vojne v Ukrajini pripravljen pogovarjati z Volodimirjem Zelenskim le v Moskvi, medtem ko je Zelenski ponovil svoje vabilo Putinu v Kijev.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social ponovil, da sta Indija in Rusija "izgubljeni" za ZDA in se zbližujeta s Kitajsko. Njegova izjava je sledila srečanju voditeljev teh držav v Tianjinu.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Češka vlada je odobrila nakup 44 nemških tankov Leopard 2A8, ki jih bo češka vojska prejela od leta 2028 naprej. Nakup, vreden 34,25 milijarde kron, vključuje bojne in poveljniške tanke, s pričakovanjem nadaljnjih nakupov, ki bi lahko skupno število tankov povečali na 77. Poleg nakupa tankov bo Češka nabavila tudi ročno orožje od domače družbe Česká zbrojovka.